Za otroke od 6. do 15. leta starosti. Otrok se skozi prirejene vaje nauči gibanja in zavedanja svojega telesa v prostoru. Aikido izboljšuje motorične sposobnosti, ravnotežje, koordinacijo in odlično vpliva na socializacijo vašega otroka. Velik poudarek dajemo tudi disciplini, kar je predpogoj za varno vadbo. Primeren je za oba spola.

Aikido je večplastna psihofizična aktivnost.

Odrasli navadno prakticiramo aikido zaradi samoobrambe, izziva, sprostitve, rekreacije in notranjega (ne)miru. To so koncepti o katerih otroci ne razmišljajo. Zakaj je torej aikido dober za vašega otroka? Kaj prinaša v njegovo življenje?

1. Aikido je neagresivna borilna veščina. Kaj to pomeni?

Aikido, kot borilna veščina, ne goji elementov napada. Aikido tehnika v smislu borilne veščine se prične šele, ko nas nekdo fizično napade.
Aikido večinoma vadimo v parih. Torej potrebujemo nekoga, ki z nami sodeluje in nam »posodi« svoje telo za učenje tehnik. Način učenja nas vodi skozi korake sodelovanja in pomoči partnerju – ne nasprotniku. Tudi sama ideja aikida spodbuja k sprejemanju in sodelovanju. Z aikidom torej ne moreš resnično pričeti pretepa, dobiš pa možnost, da ga končaš.
Aikido spodbuja otroka, da svojo naravno energijo, ki je v vzponu vse do vrhunca v pubertetnem obdobju, uporabi konstruktivno, namesto, da jo vlaga v negativna dejanja. Odpira mu pot do pravilnega razumevanja stvari in sveta, v katerem se je znašel. OtrociPage
Aikido ne uči otroka, naj postane “pretepač” s težnjo po nadvladanju drugih. Aikido mu želi skozi proces treninga pokazati pot, da  postane humana in dostojanstvena odrasla oseba, z razvitimi čuti za dobro in slabo. Naučimo se sodelovati, pomagati in v skrajni sili mirno ubraniti napadov brez uničujočih posledic.

2. Aikido uči otroka, naj bo miren in sproščen.

Aikido je v osnovi aktivnost, pri kateri se otrok dobro razgiba, kar zelo ugodno vpliva na razvoj njegove motorike. Hkrati otroka nauči umirjanja, zbranosti, povečanja koncentracije, kar so sposobnosti, ki niso pomembne le na treningu, temveč tudi v drugih delih življenja. Že sama rutina izvedbe treninga – začetek, pozdrav, način vadbe, obnašanje med treningom, pozdrav in zaključek – se lahko opiše z eno samo besedo – disciplina. Otroci neverjetno dobro razumejo potrebo po pravi disciplini na treningu. Ne zato, ker je tako zahteval učitelj, temveč zato, ker se hitro naučijo, da nedisciplina in neupoštevanje pravil vodijo v poškodbe.

Otrok mora mirno sedeti v šoli, delati domačo nalogo ali se zbrano učiti, za kar potrebuje umirjenost in koncentracijo. Aikido mu pokaže ravno to – kako se umiriti in osredotočiti, kar je pri otrocih, ki še niso tako vešči v nadzorovanju burnih čustev, še toliko bolj pomembno.

3. Aikido uči otroka praktične samoobrambe.

V nobenem klubu borilnih veščin ne gre za pretepanje. Gre za trening in starejši, kot smo, bolj je ta trening psihično zahteven. Aikido pa je poseben v tem, da ne pozna in ne razvija tekmovalnega sistema. Seveda se vsi vadeči srečujemo s člani, ki znajo od nas več, nekateri znajo mnogo več. Pri tem pa ne razvijemo težnje, da bi nekega kolega premagali. Naš cilj je, da premagamo “sebe” – to pomeni, da želimo jutri biti boljši, kot smo bili včeraj. Ne samo boljši aikidoka, tudi boljši človek. Zato se na aikido navadno ne vpišejo osebe, ki se želijo pretepati, temveč osebe, ki se ne želijo pretepati. Skozi trening samoobrambnih vaj, ob neštetih ponovitvah in ob pomoči izkušenejših aikidok, tudi otroci postanejo vedno boljši in razvijejo gibe, ki jim koristijo v vsakdanjem življenju. Ob tem otroci razvijejo tudi stopnjo znanja samoobrambe, ki jim v življenju lahko pride še kako prav. Aikido se ne zanaša na fizično moč, temveč na moč tehnike in gibanja. To velja tako za dečke, kot za deklice.

4. Aikido uči otroka sproščenega pristopa do življenja.

Preveč strog pristop do življenja, v smislu dojemanja situacij kot stresnih, ne vpliva dobro na naše počutje. To nikakor ne nagovarja k brezbrižnosti ali ležernosti, temveč v gojenje »učinkovite sproščenosti«, z ustrezno mero discipline.
Aikido tehnike ne delujejo dobro, če smo napeti in telesno zakrčeni. Še posebej se to opazi ob izvajanju tehnike proti fizično močnejši osebi, ko se na lastno fizično moč ne moremo več zanašati. Takrat je potrebno dosledno ubogati in izpolniti inštrukcije učitelja, da vadba, oziroma učenje tehnike, steče naprej, pri čemer je sproščenost eden bistvenih elementov.
Na treningu Aikida otroci pridejo v stik s tako situacijo predvsem skozi prakso, kar omogoča, da lahko pridobljeno znanje nato podzavestno in učinkovito sami vključijo v svoje življenje.

5. Aikido otroka uči samostojnosti.

Z rednim treningom Aikida se naučimo principov premagovanja težkih situacij v vsakdanjem življenju z mirnostjo, pogumom in stabilnostjo.
Postopno z vsakim treningom otrok raste ob tej plemeniti veščini, kjer se nauči samozavestno stati za svojimi prepričanji in dejanji, ter hkrati spoštovati okolje in ljudi okoli sebe.

6. Aikido je za vse! Tudi za vas!

Aikido je namenjen vsem ljudem, ne glede na spol, starost ali fizične sposobnosti.
Aikido ne dela zmagovalcev in poražencev, temveč širi enakovrednost in prijateljstvo. V klubu bodo otroci spoznali dobre prijatelje in občutili pozitivno pripadnost, ter s tem željo in veselje do udeležbe na naslednjem treningu.